Triindvajsetletni reprezentant Slovenije in kapetan Petrol Olimpije Gregor Hrovat, je za spletno stran k40.si podal intervju, v katerem ni pozabil na naš košarkarski klub. V sezoni 2011/12 je v tretji članski ligi branil barve našega kluba in v povprečju dosegal 13,7 točke na tekmo. Bil je eden od nosilcev v ekipi, kjer je navduševal Logaške navijače. Grega je lahko vzor mlajšim košarkarjem, saj je s svojim trdim delom in vztrajnostjo prišel zelo daleč. V nadaljnji karieri pa mu želimo obilo športne sreče in čim več uspeha.

Košarkarsko pot si začel na obali, kakšni so spomini na prvi koš, prve treninge?
Moji prvi stiki s košarkarsko žogo so se začeli že v osnovni šoli, zanjo pa me je navdušil moj oče, ki ima še danes največ zaslug za mojo kariero.
Selitev v Helios je pomenila korak naprej, kakšna so bila pričakovanja?
S Heliosom smo se na hitro dogovorili za sodelovanje in moj prvi odhod od doma je bil pospremljen z mešanimi občutki. Najprej sem razmišljal samo o mladinskem stažu, šele nato je sledila članska kariera.
Sledila je selitev v Logatec. Čemu takšna odločitev, saj je bil naslednji korak Union Olimpija?
V moji prvi sezoni sem v Domžalah igral samo za mladince, zato smo iskali rešitev, da bi v drugem klubu igral še v članski kategoriji, saj sem potreboval dve tekmi na teden. Odhod v Logatec je bil zame zadetek v polno, saj sem tam užival v vsakem trenutku.

Lanska sezona je bila za vas najboljša do sedaj, tako statistično, kakor po številu lovorik. Kako se je spominjate?
Lanska sezona je bila res vrhunska, saj smo po devetih letih končno vrnili lovoriko v Ljubljano. Še bolj kot same sezone se bom za vedno spominjal soigralcev, s katerimi smo spisali to lepo zgodbo.
Nosite številko 15. Je kakšna posebna zgodba okoli izbire te številke?
To številko sem nosil že v Kopru zaradi takrat mojega najljubšega igralca Carmela Anthonija. Ob prihodu v Olimpijo sem nosil številko 7. Po dveh slabših sezonah pa sem si lani želel začeti vse znova in zato sem se spet zatekel s številki 15.
Leto 2017 vam je prineslo tudi reprezentančni dres. Kakšen je bil krst v članski izbrani vrsti?
Občutki so bili neverjetni. Že poleti, ko sem bil zraven na pripravah, sem se želel vsak dan naučiti nekaj novega. Vsak trenutek v reprezentančnem dresu je zame velika čast in na ta dosežek sem res ponosen.
Kako ste zadovoljni z letošnjo sezono? 
Letošnja sezona je podobna lanski, mogoče še nekoliko težja, saj imamo toliko tekem. Prav zaradi tega imamo veliko nihanj in zato ne zmoremo prav na vsaki tekmi pokazati, česa smo sposobni.
Imate kakšno anekdoto iz letošnje sezone? Glede na veliko število potovanj in tekem, se je zagotovo zgodilo kaj zanimivega.
Zgodilo se je veliko prijetnih in manj prijetnih stvari, saj smo z ekipo praktično vsak dan skupaj. Letos se nam je na primer na gostovanju pri Igokei zgodilo, da smo štirje soigralci obtičali s potovalkami v zelo majhnem dvigalu. Meni osebno je bilo to zelo smešno, nekatere je pa že grabila panika in na srečo so nas dokaj hitro rešili, odnesli pa smo jo brez posledic.
Kje se vidite v naslednjih letih, kakšne so vaše želje v košarki?
Seveda so moje želje nekega dne igrati v tujini in v najmočnejših evropskih ligah. Ne želim pa prehitevati stvari. Zato delam in treniram trdo vsak dan in grem korak za korakom.
Ali kdaj pogrešate igranje 3na3 ali rekreativne košarke, ki je bolj sproščena?
Iskreno povedano, nikoli nisem imel preveč časa za igranje košarke 3na3, saj želim v poletnem času čimbolj izboljšati svoje individualne in fizične sposobnosti.

Vir: www.k40.si